Sprehodi se po spletni strani katerekoli znamke dopolnil in to frazo boš našel skoraj povsod. Ultračisti kreatin. Farmacevtska kakovost. Najčistejša razpoložljiva oblika. Včasih je zraven ikona v obliki certifikata. Včasih piše "laboratorijsko testirano". Skoraj nikoli ne piše, na kaj je testirano, kdo je testiral in kakšen je bil dejanski rezultat.

Pri tem se je vredno ustaviti, ker "čisto" zveni kot konkretna, preverljiva trditev. V kemiji ima natančen pomen: koliko snovi je dejansko tista snov, ki si jo plačal, izmerjeno v odstotkih. Ko znamka na etiketo natisne "ultračisto", dobiš besedo, ki zveni kot dokaz, brez dejanskega dokaza za njo.

Kreatinski prah lahko kdorkoli imenuje ultračist. Natisniti to ne stane nič. Kar bi to trditev dejansko podprlo, je dokument iz laboratorija, ki je prah fizično testiral in s številkami poročal, kaj je našel.

Te številke dejansko merijo, ali je prah pretežno to, kar trdi, da je, in ali je proizvodni postopek za sabo pustil kaj, kar ne bi smelo biti tam. Nekatere surovine na primer nosijo sledove težkih kovin. Pravi test to preveri in poroča dejanski rezultat, številko, ob mejni vrednosti, ki pove, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Ko so ti rezultati objavljeni za konkretno vrečko, ki jo kupuješ, jih lahko pogledaš sam in vidiš, ali je prah prestal test.

Ko znamka ta dokument objavi, vezan na konkretno serijo, imaš kaj pregledati. Ko ga ne, "ultračisto" vse delo opravlja samo.

Ko boš naslednjič ocenjeval katerikoli izdelek s kreatinom, vprašanje, ki ga je vredno postaviti, ni, ali na etiketi piše "testirano", ampak ali lahko vidiš rezultat in ali je ta rezultat vezan na serijo, ki je v prodaji zdaj.

Če je odgovor na oboje da, imaš nekaj resničnega za pogledat; če je odgovor "zaupaj nam", si si prislužil marketinško frazo.